Changes in the music scene in Slovenia after 1918

Název: Changes in the music scene in Slovenia after 1918
Autor: Weiss, Jernej
Zdrojový dokument: Musicologica Brunensia. 2019, roč. 54, č. 1, s. 37-49
Rozsah
37-49
  • ISSN
    1212-0391 (print)
    2336-436X (online)
Type: Článek
Jazyk
 

Upozornění: Tyto citace jsou generovány automaticky. Nemusí být zcela správně podle citačních pravidel.

Abstrakt(y)
Following the First World War, radical cultural changes took place in central and eastern Europe. After more than 600 years, the Slovenes bid farewell to the Habsburg monarchy, and, together with the Croats and Serbs formed the new State of Slovenes, Croats and Serbs on 29 October 1918. The end of ties with the Habsburg Monarchy and the new geographical, political, economic, cultural and linguistic environment also had a significant effect on the organisation and operation of Slovene cultural and academic institutions. Two important processes took place in the musical sphere: the nationalisation of key Slovene musical institutions (in the sense of a transformation from provincial institutions to national ones) and the Slovenisation of formerly German cultural institutions. In the years immediately after the Great War, Ljubljana gained several long-awaited professional cultural and academic institutions of key national importance, including a university, a national theatre and a conservatory. Naturally, the importance of these institutions was not only in the cultural or academic aspects of their work. Equally important, or for some contemporaries, even more important, was the fact that the process of formation of these institutions represented a decisive step towards the national emancipation of Slovenes into the circle of culturally developed nations.
Note
This article is a part of the research project nr. J6-8261, financed by the Slovenian Research Agency from the state budget.
Reference
[1] Die Philharmonische Gesellschaft in Laibach, 20 October 1910, Ljubljana, Gesellschaft der Musikfreunde in Wien, Archiv.

[2] GERSTNER, Hans. Ein Leben für die Musik. Hans Gerstner, 17.08.1851, Luditz – 09.01.1939, Laibach. Unpublished manuscript, Archive, Sudetendeutsches Musikinstitut, Regensburg.

[3] HUBAD, Matej. Jugoslovanski konservatorij Glasbene Matice v Ljubljani. Učiteljski tovariš, vol. 59, no. 35, 27 August 1919, p. 1.

[4] KREK, Gojmir. Dostavek uredništva. Novi akordi: glasbeno-književna priloga 13, 1914, no. 1, p. 23.

[5] LAJOVIC, Anton. Ljubljanska 'Philharmonische Gesellschaft' in Slovenci II. Slovenski narod, 52, no. 250, 23 December 1919, p. 1–2.

[6] LAJOVIC, Anton. O večnih krasotah in o strupu Beethovnovih, Bachovih in Wagnerjevih del. Slovenec, no. 80, 6 April 1924, p. 5.

[7] N. Narodno gledališče. Slovenski narod, no. 288, 4 December 1918, p. 3.

[8] SCHWEIGER. Philhamonische Gesellschaft in gospod Lajovic. Naprej: Glasilo jugoslovanske socialno demokratične stranke, 4, no. 4, 6 Januar 1920, p. 3.

[9] Ustanovitev gledališke komisije. Uradni list deželne vlade za Slovenijo, I, no. 165, 26 November 1919, p. 606.

[10] BUDKOVIČ, Cvetko. Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem II: od nastanka konservatorija do Akademije za glasbo 1919–1946. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1995.

[11] KRSTULOVIĆ, Nataša Cigoj. Zgodovina, spomin, dediščina: Ljubljanska Glasbena matica do konca druge svetovne vojne. Ljubljana: Založba ZRC, 2015.

[12] DUFNER, Jens. Beethoven Werke, Symphonien III. München: Franz Steiner Verlag, 2013.

[13] GERSTNER, Hans Jr. Die Philharmonische Gesellschaft in Laibach. In Südostdeutsche Vierteljahresblätter, Sonderdruck aus Heft Nr. 3, 1972, p. 168–169.

[14] KOTER, Darja. Slovenska glasba 1848–1918. Ljubljana: Študentska založba, 2012, p. 267.

[15] KURET, Primož. Filharmonična družba – najstarejše glasbeno društvo v monarhiji. Slovenska kronika XIX. stoletja. Ljubljana: Nova revija, 2001, p. 48.

[16] KURET, Primož. Ljubljanska filharmonična družba 1794–1919: kronika ljubljanskega glasbenega življenja v stoletju meščanov in revolucij. Ljubljana: Nova revija, 2005.

[17] LAH, Špela. Slovensko-nemška dihotomija v Deželnem gledališču v Ljubljani med letoma 1892 in 1914. Muzikološki zbornik 46, 2010, no. 2, p. 95–108.

[18] MATIĆ, Dragan. Nemci v Ljubljani: 1861–1918. Ljubljana: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, 2002.

[19] MORAVEC, Dušan (ed.). Repertoar slovenskih gledališč 1867–1967. Ljubljana: Slovenski gledališki muzej, 1967, p. 181–201.

[20] WEISS, Jernej. 'Even Amidst the Clash of Conflict, the Sweet Sounds of the Muses did not Fade Away Completely': The Concert Life of the Philharmonic Society in Ljubljana in the Period of its Last Music Director Hans Gerstner. Muzikološki zbornik 53, 2017, no. 2, p. 149–171.

[21] WEISS, Jernej. Med provincialno opereto in nacionalno opero Foersterjev Gorenjski slavček. In Musica et artes. Koper: Založba Univerze na Primorskem; Ljubljana: Akademija za glasbo: Festival Ljubljana: Slovenska filharmonija, 2015, p. 59–75.

[22] WEISS, Jernej. Wagner on Ljubljana's Concert and Opera Stages. Muzikološki zbornik 49, 2013, no. 2, p. 27–74.

[23] WEISS, Jernej. Hans Gerstner (1851–1939): življenje za glasbo. Maribor: Litera, 2010.

[24] ZANGGER, Fritz. Das ewige feuer im fernen Land: Ein deutsches Heimatbuch aus dem Südosten. Celje: Druckerei u. Verlags AG, 1937, p. 98.