Predmarčni pesnik, politik in prevajalec Anastazij Grün kot mecen na Kranjskem

Title: Predmarčni pesnik, politik in prevajalec Anastazij Grün kot mecen na Kranjskem
Variant title:
  • Anastasius Grün, pre-March Revolution poet, politician, translator, and patron of the arts in Carniola
Author: Žigon, Tanja
Source document: Slavica litteraria. 2020, vol. 23, iss. 1, pp. 53-68
Extent
53-68
  • ISSN
    1212-1509 (print)
    2336-4491 (online)
Type: Article
Language
 

Notice: These citations are automatically created and might not follow citation rules properly.

Abstract(s)
V prispevku je predstavljeno manj znano prijateljstvo med predmarčnim pesnikom Anastazijem Grünom (1806–1876) in njegovim prvim biografom Petrom Pavlom pl. Radicsem (1836–1912). Radics je predmarčnega pesnika Anastazija Grüna spoznal konec petdesetih let 19. stoletja v Gradcu in mu v šestdesetih letih posvetil svojo razpravo o slavnem kranjskem deželnem glavarju Herbardu VIII. Turjaškem (1528–1575). Grün je z Radicsem prijateljeval in ga tudi finančno podpiral. To je Radicsu po eni strani omogočalo, da se je lahko nemoteno posvečal raziskovalnemu delu, po drugi pa se je s tem denarjem tudi preživljal. Na osnovi arhivskega gradiva je osvetljena ne le zgodba o njunem prijateljstvu, temveč tudi nekateri segmenti iz življenja in dela obeh osebnosti. Prispevek obenem ponuja tudi vpogled v kulturnozgodovinsko stvarnost na Kranjskem v drugi polovici 19. stoletja, ki so jo pogosto zaznamovali konflikti med kranjskim nemštvom in Slovenci.
The paper deals with the little researched friendship between Anastasius Grün (1806–1876) and his biographer Peter pl. Radics (1836–1912). Pavel von Radics met the pre-March Revolution poet Anastasius Grün at the end of the 1850's in Graz. In the 1860's, he dedicated to the latter his discussion about the renowned Carniolan governor Herbard VIII von Auersperg (1528–1575). Grün was friends with Radics and financially supported him. On the one hand, this enabled Radics to devote himself entirely to research work. On the other hand, the money enabled him to make a living. The paper is based on archival research and sheds a new light on their friendship as well as their personal and working lives. It also looks at the cultural and historical situation in the 19th-century Carniola, often marked by antagonisms between Slovenes and Germans in the region.
Note
Prispevek je nastal v sklopu raziskovalnega programa Medkulturne literarnovedne študije, št. P6-0265, ki ga sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna.
References
[1] AS, Arhiv Republike Slovenije, AS 984, Peter pl. Radics.

[2] KFU, Karlova in Francova univerza v Gradcu, Oddelek za germanistiko, zapuščina Anastazija Grüna.

[3] HHStA, Wiener Haus-, Hof- und Staatsarchiv (Hišni, dvorni in državni arhiv na Dunaju), Fürstlich Auerspergsches Archiv, razdelek XXI (Thurn am Hart), C. 49, karton 30.

[4] NMS, Narodni muzej Slovenije, Radicseva zapuščina.

[5] ZAL, Zgodovinski arhiv Ljubljana, ZAL LJU 346, rokopisni elaborati, šk. 2, snopič 37, rokopis Vladislava Fabjančiča.

[6] CASTLE, Eduard (ur.): Anastasius Grüns Werke in sechs Teilen. Berlin – Leipzig – Wien – Stuttgart: Deutsches Verlagshaus Bong & Co., 1909. VI. del.

[7] BIRK, Matjaž: Österreichisch-slowenischer Kulturtransfer am Beispiel von Anastasius Grün und France Prešeren. Modern Austrian Literature 41, 2008, št. 2, s. 1–18.

[8] GRANDA, Stane: Anastazij Grün – gospodarstvenik. In: MILADINOVIĆ ZALAZNIK, Mira – GRANDA, Stane (ur.): Anton Aleksander grof Auersperg – Anastazij Grün. Ljubljana: Nova revija, 2009, s. 31–45.

[9] GRDINA Igor: Anton Aleksander Auersperg ter slovenska in nemška (literarno)zgodovinska stvarnost. In: MILADINOVIĆ ZALAZNIK, Mira – GRANDA, Stane (ur.): Anton Aleksander grof Auersperg – Anastazij Grün. Ljubljana: Nova revija, 2009, s. 47–65.

[10] GRDINA, Igor: Anastazij Zelenec ter slovenska in nemška (literarno)zgodovinska stvarnost. In: GRDINA, Igor (ur.): Med dolžnostjo spomina in razkošjem pozabe: kulturnozgodovinske študije. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2006, s. 241–256.

[11] JANKO, Anton – SCHWOB, Anton (ur.): Anastasius Grün und die politische Dichtung des Vormärz. München: Südostdeutsches Kulturwerk, 1995.

[12] JANKO, Anton: Anastasius Grün als Übersetzer von Volksliedern. In: KONDRIČ HORVAT, Vesna (ur.): Nekoč se bodo vendarle morale sesuti okostenele pregrade med ljudstvi: spominski zbornik ob sedemdesetletnici Draga Graha. Ljubljana: ZZFF in Oddelek za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko, 2007, s. 56–68.

[13] JAVOR BRIŠKI, Marija: The uses of the past: Anastasius Grün's political ideas in the field of fiction. XLinguae 8, 2015, št. 3, s. 31–40. | DOI 10.18355/XL.2015.08.03.31-40

[14] KRAUSSE, Erika (ur.): Der Brief als wissenschaftshistorische Quelle, Berlin: VWB-Verlag, 2005.

[15] KORDESCH, Leopold: Märzveilchen. Illyrisches Blatt. Zeitschrift für Vaterland, Kunst, Wissenschaft und geselliges Leben 20, 1848, št. 27, s. 105.

[16] MÁDL, Antal: Anastasius Grün und Nikolaus Lenau. Eine Dichterfreundschaft. In: JANKO, Anton – SCHWOB, Anton (ur.): Anastasius Grün und die politische Dichtung des Vormärz. München: Südostdeutsches Kulturwerk, 1995, s. 55–80.

[17] MELIK, Vasilij: A. A. Auersperg in slovenski narod. Zgodovinski časopis 41, 1987, št. 2, s. 285–295.

[18] MELIK, Vasilij: Alexander graf Auersperg und die Slowenen. In: JANKO, Anton – SCHWOB, Anton (ur.): Anastasius Grün und die politische Dichtung des Vormärz. München: Südostdeutsches Kulturwerk, 1995, s. 93–108.

[19] MILADINOVIĆ ZALAZNIK, Mira: Deutsch-slowenische literarische Wechselbeziehungen. Leopold Kordesch und seine Zeit. Ljubljana: ZZFF, Oddelek za germanistiko s skandinavistiko in nederlandistiko, 2008.

[20] MILADINOVIĆ ZALAZNIK, Mira: Anastasius Grün und das Vereinte Slowenien. Germanistische Mitteilungen 67, 2008, s. 51–63.

[21] MILADINOVIĆ ZALAZNIK, Mira – GRANDA, Stane (ur.): Anton Aleksander grof Auersperg – Anastazij Grün. Ljubljana: Nova revija, 2009.

[22] MILADINOVIĆ ZALAZNIK, Mira: Pisma Leopolda Kordescha Anastaziju Grünu. In: MILADINOVIĆ ZALAZNIK, Mira – GRANDA, Stane (ur.): Anton Aleksander grof Auersperg – Anastazij Grün. Ljubljana: Nova revija, 2009, s. 203–225.

[23] MILADINOVIĆ ZALAZNIK, Mira: Auersperg, Marija Anton Aleksander, grof (1806–1876). In: ŠTRBENC SVETINA, Barbara et al. (ur.): Slovenska biografija. Ljubljana: SAZU in ZRC SAZU, 2013 (dostopno na: http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi131820/#novi-slovenski-biografski-leksikon; dostop 10. 9. 2019).

[24] PAJK, Milan: Peter Pavel pl. Radics. Ljubljanski zvon 32, 1912, št. 9, s. 567–568.

[25] PIRJEVEC, Avgust (ur.): Levstikova pisma. Ljubljana: Slovenska matica, 1931.

[26] PIVEC STELÈ, Melitta: Pisma Antona Auersperga Karlu Dežmanu. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo 11, 1930, št. 1–4, s. 43–71.

[27] POŽAR, Breda: Anastasius Grün in Slovenci. Maribor: Založba Obzorja, 1970.

[28] PREINFALK, Miha: Auerspergi. Po sledeh mogočnega tura. Ljubljana: Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, 2005.

[29] RADICS, Peter von: Herbard VIII., Freiherr zu Auersperg, ein krainischer Held und Staatsmann 1528–1575. Wien: Wilhelm Braumüller, 1862.

[30] RADICS, Peter von: Die altdeutsche Colonie Gottschee in Krain. Österreichische Revue 2/3 (1864), s. 210–221; 2/4 (1864), s. 210–231.

[31] RADICS, Peter von: Anastasius Grün und seine Heimath. Festschrift zum 70jährigen Jubiläum des Dichters (11. April 1876). Stuttgart: Verlag der J. G. Cotta'schen Buchhandlung, 1876.

[32] RADICS, Peter von: Anastasius Grün. Verschollenes und Vergilbtes aus dessen Leben und Wirken. Leipzig: Verlag von Hermann Foltz, 1879.

[33] RADICS, Peter von: Der Musensohn im Rollstuhl. In: RADICS, Peter von: Anastasius Grün. Verschollenes und Vergilbtes aus dessen Leben und Wirken. Leipzig: Verlag von Hermann Foltz, 1879, s. 157–166.

[34] RADICS, Peter von: Anastasius Grüns Lehrer und Freund der slovenische Dichter France Preschiren als deutscher Poet. Leipzig: J. H. Webel, 1882.

[35] RADICS, Peter von: Erinnerungen an Anastasius Grün. Anastasius-Grün-Nummer der Laibacher Schulzeitung 34, 1906, Sondernummer, s. 93–97.

[36] SCHARMITZER, Dietmar: Anastasius Grün (1806–1876). Leben und Werk. Wien – Köln – Weimar: Böhlau, 2010.

[37] SERNETZ, Peter: Anastasius Grün als Übersetzer slovenischer Volsklieder. Doktorska disertacija. Graz: Universität Graz, 1932.

[38] STESKA,Viktor: Peter Pavel pl. Radics. Carniola 3/4, 1912, s. 293–296.

[39] SEUME, Gottfried: Spaziergang nach Syrakus im Jahre 1802. München: DTV, 1985.

[40] SIENERTH, Stefan: Anastasius-Grün-Rezeption und der Standort der siebenbürgisch-deutschen Lyrik in der ersten Hälfte des 19. Jahrhunderts. In: JANKO, Anton – SCHWOB, Anton (ur.): Anastasius Grün und die politische Dichtung des Vormärz. München: Südostdeutsches Kulturwerk, 1995, s. 123–136.

[41] ŠLIBAR, Neva: 'Du, Freiheitspaganini'. Biographisches von und über Anastasius Grün. In: JANKO, Anton – SCHWOB, Anton (ur.): Anastasius Grün und die politische Dichtung des Vormärz. München: Südostdeutsches Kulturwerk, 1995, s. 39–54.

[42] TRDINA, Janez: Avtobigrafska pisma (ur. Fr. Derganc). Ljubljanski zvon 26, 1906, št. 2, s. 77–82.

[43] WINKELBAUER, Thomas: Das Fach Geschichte an der Wiener Universität. Wien: V&R unipress, 2018.

[44] ŽIGON, Tanja: Nemški časnik za slovenske interese – Triglav (1865–1870). Ljubljana: ZZDS, 2004.

[45] ŽIGON, Tanja: Zgodovinski spomin Kranjske. Življenje in delo Petra Pavla pl. Radicsa (1836–1912). Ljubljana: ZZDS, 2009.

[46] ŽIGON, Tanja: Kulturelle Selbstverortung und Identitätsfrage: der Krainer Polyhistor Peter von Radics (1836–1912) zwischen zwei Sprachen und Kulturen. Acta neophilologica 46, 2013, št. 1–2, s. 25–38.

[47] ŽIGON, Tanja. Übersetzung oder Adaption: Fallbeispiel Jakob Alešovec (1842–1901). Acta neophilologica 50, 2017, št. 1–2, s. 153–171.

[48] ŽIGON, Tanja – KRAMBERGER, Petra: Nemško časopisje v Trstu v 18. in 19. stoletju. Kronika (Iz zgodovine Trsta) 67, 2019, št. 3, s. 513–530.