Politický koncept juhoslavizmu a interpretácia vybraných problémov dejín 18. a 19. storočia v slovinských učebniciach dejepisu

Název: Politický koncept juhoslavizmu a interpretácia vybraných problémov dejín 18. a 19. storočia v slovinských učebniciach dejepisu
Variantní název:
  • Political concept of Yugoslavism and interpretation of selected problems of the 19th and 20th century history in the Slovenian schoolbooks
Autor: Zajac, Oliver
Zdrojový dokument: Porta Balkanica. 2018, roč. 10, č. 1-2, s. [58]-67
Rozsah
[58]-67
  • ISSN
    1804-2449 (print)
    2570-5946 (online)
Type: Článek
Jazyk
Licence: Neurčená licence
Přístupová práva
přístupné po uplynutí embarga
 

Upozornění: Tyto citace jsou generovány automaticky. Nemusí být zcela správně podle citačních pravidel.

Abstrakt(y)
History textbooks are a specific phenomenon, which professional value is undeniable even in the times of massive influx of information. The reason for this statement is in their factual validity, which is usually absent in various, freely available sources. Naturally, this status is also bringing some danger. Political elites often use history to promote their own wishes by amalgam them with the historical narrative. This political dimension of textbooks was particularly characteristic in the states with an authoritative form of government. The great example of this reality are the Slovenian textbooks from 20th century. The presented paper analyses the representation of the term Yugoslavism in the Slovenian textbooks during the course of 20th century, emphasizing three examples of the use of this term for purposeful interpretation: defining the enemies, reminiscences of joyful past and unification of communism and nationalism.
Učebnice dejepisu sú špecifický fenomén, ktorého odborný význam je nespochybniteľný dokonca aj v dobe zaplavenej informáciami. Je to spôsobené najmä faktografickou validitou, ktorú by učebnica dejepisu mala poskytovať a ktorá u rôznych, voľne dostupných zdrojov absentuje. Prirodzene, toto postavenie učebného textu so sebou prináša aj riziko zneužitia. Politické elity často využívajú dejiny na presadzovanie vlastných želaní, ktoré majú retrospektívnym vložením do dejín nadobudnúť korektný charakter. Politický rozmer písania učebníc bol charakteristický najmä pre štáty s autoritatívnou formou vlády, súčasťou akých bolo v 20. storočí aj Slovinsko. Predkladaný príspevok analyzuje reprezentovanie termínu juhoslavizmu v slovinských učebniciach dejepisu v priebehu 20. storočia, pričom kladie dôraz na tri konkrétne príklady využitia tohto termínu na účelovú interpretáciu: vymedzenie voči nepriateľským národom, reminiscencie radostnej juhoslovanskej minulosti a písanie triednych dejín národnými prostriedkami.
Reference
[1] BRINAR, J. (1922) Zgodovina za meščanske šole. II. del: Novi vek. Ljubljana: Jugoslovanska knijgarna.

[2] KOMATAR, F. – CAPUDER, K. (1924) Zgodovina novego veka za višje razrede srednjih šol. Ljubljana: Jugoslovanska knjigarna.

[3] MELIK, A. – OROŽEN, J. (1929) Zgodovina Jugoslovanov. II. del. Ljubljana: Jugoslovanska knjigarna.

[4] POLAK, J. (1932) Zgodovina za učence III. razreda osnovnih šol(po novem učnem načrtu). Ljubljana: Učiteljska tiskarna.

[5] OROŽEN, J. (1933) Zgodovina najnovejše době (1815–1920) za VIII. razred srednjih šol. Ljubljana: Tiskarna Merkur.

[6] BINTER, B. – ŠTRUKELJ, V. (1939) Zgodovina Jugoslovanov. II. del. Za četrti razred srednjih šol. Ljubljana: Jugoslovansko profesorsko drušstvo.

[7] PEJČJAK, R. – BAUKART, J. (1939) Zgodovina za četrti razred meščanskih šol. Življenje Slovanov v novem veku. Ljubljana: Jugoslovanska knjigarna.

[8] SILVA, P. (1942) Zgodovina najnovejše dobe. Za srednje i sorodne šole. Ljubljana: Pokrajinska šolska založba.

[9] B.A. (1944) Kratka zgodovina za srednje, učiteljske in meščasnke šole, III. del: Novi vek. Ljubljana: Pokrajinska šolska založba.

[10] HUDALES, O. (1947) Zgodovina za nižje strokovne šole. Prvi del. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

[11] GESTRIN, F. (1948) Zgodovina od začetka 18. do začetka 19. stoletja. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

[12] BINTER, B. (1952) Zgodovina južnih Slovanov za drugi razred gimnazije. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

[13] PETAUER, L. (1954) Zgodovina za V. razred gimnazije. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

[14] GESTRIN, F. (1957) Zgodovina za tretji razred nižjih gimnazij. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

[15] MIKUŽ, M. (1967) Zgodovina za četrti razred gimnazij. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

[16] BOŽIČ, B. – WEBER, T. (1976) Zgodovina za šesti razred. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

[17] GROBELNIK, I. (1976) Zgodovina z 2. razred srednjih šol. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

[18] MELIK, V. – GESTRIN, F. (1977) Zgodovina za sedmi razred. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

[19] GROSS, M. (1980) Zgodovina za tretji razred gimnazije. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

[20] GROBELNIK, I. – VOJE, N. (1983) Zgodovina 3. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

[21] GESTRIN, F. – MELIK, V. (1987) Zgodovina 7. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

[22] GROBELNIK, I. – VOJE, N. (1990) Zgodovina 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

[23] GROBELNIKR, I. (1992) Zgodovina 3. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

[24] APPLE, M. (2000) Official Knowledge: Democratic Education in a Conservative Age. London: Routledge.

[25] BERNIK, V. (2006) Vsebinske in metodološke spremembe v osnovnošolskih učbenikih zgodovine od konca 19. do začetka 21. stoletja na Slovenskem. Ljubljana: Univerza v Ljubljani. Dizertačná práca.

[26] FINDOR, A. (2011) Začiatky národných dejín. Bratislava: Kalligram.

[27] GREVER, M – VLIES, T. (2017) Why national narratives are perpetuated: A literature review on new insights from history textbook research London Review of Education. Roč. XV, č. 2, s. 286–301. | DOI 10.18546/LRE.15.2.11

[28] KOS, Ž. (2003) Ideološki koncepti v učbenikih zgodovine. Zgodovina v šoli. Roč. XII, č. 3–4, s. 64–65.

[29] MARUŠIAK, J. (2015) Stredná Európa a problematika práva národov na sebaurčenie. In Marušiak, J – Halász, I – Gniazdowski, M. (eds.) (Dez)Integračná sila stredoeurópskeho nacionalizmu. Prípad štátov vyšehradskej skupiny. Bratislava: Univerzita Komenského v Bratislave, s. 7–117.

[30] MELICHÁREK, M. (2011) Srbské povstanie proti Osmanskej ríši v rokoch 1804–1813. Vojenská História. Roč. XVI, č. 3, s. 77–103.

[31] OTČENÁŠOVÁ, S. (2012) Ako Svätopluk svoju zem za bieleho koňa predal...Vzájomné obrazy Slovákov a Maďarov v slovenských a maďarských dejepisných učebniciach vydávaných v rokoch 1918 až 1989. Forum Historiae. Roč. VI, č. 2, s. 114–122.

[32] OTČENÁŠOVÁ, S. (2016) Tri režimy – tri interpretácie. Život Ľudovíta Štúra v československých slovenských učebniciach dejepisu používaných v rozpätí rokov 1918–1989. Človek a spoločnosť. Roč. XIX, č. 3, s. 41–49.

[33] OTČENÁŠOVÁ, S. (2010) Schválená minulosť. Kolektívna identita v československých a slovenských učebniciach dejepisu (1918–1989), Košice: Univerzita Pavla Jozefa Šafárika.

[34] REPE, B. (2009) Between Myths and Ideology. Some views on Slovene contemporary historiography. Ljubljana: University of Ljubljana.

[35] ŠPELEC, S. (2016) Alexander I of Yugoslavia and the metamorphosis of his portrayal in leading Slovenian newspapers. Traditiones. Roč: XLV, č. 1, s. 83–104.

[36] ŠTIH, P. (2002) Nacionalizacja zgodovine in nastanek sovražnih predstav o sosedih, Slovensko-nemški (avstrijski) primer. In Mayrhofer-Grübühel, F – Polzer, M. Avstrija – Slovenija: Preteklost in sedanjost. Ljubljana/Celovec: Cankarjeva založba/Založba Wieser, s. 35–46.

[37] TROJAR, Š. (1992) Nekaj vprašanj při načrtovanju učnih ur pouka zgodovine. Zgodovina v šoli. Roč. II, č. 1, s. 32–36.

[38] TRŠKAN, D. (2000) Metoda dela z besedili při pouku zgodovine. Zgodovina v šoli. Roč. IX, č. 3–4, s. 3–6.

[39] TRŠKAN, D. (2002) Metodična struktura sodobnih srednješolskih učbenikov za zgodovino. Zgodovinski Časopis. Roč. LVI, č. 3–4, s. 465–478.

[40] VODOPIVEC, P. (2003) Zgodovinski miti in šolska zgodovina. In Razpotnik, J – Pačnik, H (eds.) Vloga mitov pri poučevanju slovenske zgodovine: zbornik referatov. Ljubljana: Društvo učiteljev zgodovine Slovenije, s. 7–14.

[41] ZAJAC, O. (2017) Ilýrske provincie v slovinských učebniciach dejepisu: Dedičstvo slobody alebo národný mýtus? In Giger, M – Kosáková, H – Příhoda, M (eds.) Neslovanské elementy v kulturách a jazycích Slovanů. Červený Kostelec/Praha: Nakladatelství Pavel Mervart/Filozofická Fakulta Univerzity Karlovy, s. 197–207.

[42] ZORN, M. (1997) Ideološke in vsebinske spremembe v učebnikih zgodovine. Sodobna pedagogika. Roč. XLVIII, č. 5–6, s. 283–295.