Title: Kuchařské knihy a konstituování pojetí národní kuchyně u Slovinců
Variant title:
- The role of cookbooks in the shaping of Slovene national cuisine
Source document: Porta Balkanica. 2016, vol. 8, iss. 1, pp. [19]-28
Extent
[19]-28
-
ISSN1804-2449
Stable URL (handle): https://hdl.handle.net/11222.digilib/136992
Type: Article
Language
License: Not specified license
Notice: These citations are automatically created and might not follow citation rules properly.
Abstract(s)
The aim of this study is to evaluate wider relations of social and cultural development in Slovenia of the 19th century by examining a number of Slovenian cookbooks from that period. The author follows the ways of forming the genre's national variety, as well as its language, functional, literary, cultural, and social characteristics. The development of the genre seems to go through changes in connection with the development of politics of education and the beginnings of women's movement. A closer look at the genre of cookbooks confirmed its considerable significance in the development and maturing of contemporary Slovenian culture and society in general. The study also points out the stratification of the genre according to different types of target readers who initially came only from the bourgeoisie circles, but later from lower social classes as well.
Na materiálu slovinských kuchařských knih 19. století se pokoušíme nahlížet širší souvislosti tamního společenského a kulturního vývoje v této době. Všímáme si způsobů hledání národní podoby žánru a jeho jazykových, funkčních, literárně kulturních i společenských charakteristik. Vývoj žánru prochází rovněž proměnami v souvislosti s vývojem politiky vzdělávání či vznikem ženského hnutí. Detailnější pohled na žánr kuchařských knih potvrdil jeho neopomenutelný význam při vývoji a vyzrávání dobové slovinské kultury a společnosti vůbec. Poukazujeme na stratifikaci žánru podle směrování na různé typy čtenáře, nejprve měšťanského, později také pro nižší sociální vrstvy.
References
[1] Letno poročilo uršulinskih dekliških šol v Ljubljani 1910/1911. Založile uršulinske dekliške šole, Ljubljana 1911.
[2] MAJDIČ, I. (1917) Nasveti za hišo in dom. Ljubljana: Katoliška bukvarna.
[3] PLEIWEIS, M. (1889) Slovenska kuharica ali Navod okusno kuhati navadna in imenitna jedila. Ljubljana: H. Ničman.
[4] REMEC, M. (2015) Varčna kuharica. Ljubljana: Družina.
[5] VODNIK, V. (1799) Kuharske bukve. Ljubljana: Kleinmayr, Andrej Gassler.
[6] VODNIK, V. (1834) Kuharske bukve. Ljubljana: Jožef Blasnik.
[7] VODNIK, V. (2011) Kuharske bukve. Celje: Celjska Mohorjeva družba.
[8] WERDERDUS, K. (2006) Kuharica v Prešernovem času. Ljubljana: Cankarjeva založba.
[9] ZAMEJIC, A. (1850) Nove kuharske bukve ali Nauk nar boljši in nar imenitniši jedila brez posebnih stroškov perpraviti. Ljubljana: Jožef Blaznik.
[10] Autor neuveden. (1912) Magdalene Pleiweisove Slovenska kuharica. Dom in svet, č. 1, s. 36.
[11] BOGATAJ, J. (2015) Poglej v Remčevo! In M. Remec. Varčna kuharica. Ljubjana: Družina.
[12] BOGATAJ, J. (2011) Prva kuharska knjiga v slovenščini, s. 7. In V. Vodnik. Kuharske bukve. Celje: Celjska Mohorjeva družba.
[13] ČELAKOVSKÝ, F. L. (1832) Krajinská literatura. Časopis českého museum, roč. VI., 1832, s. 443.
[14] GODINA – Golija, M. (2001) Pomen kuharskih knjig za etnološko raziskovanje prehrane. Traditiones, roč. 30, č. 1, s. 298.
[15] ILICH, I. (2013) Anton Turk: Spretna kuharica: Nova velika kuharska knjiga: 109 let staro navodilo, kako se kuhajo dobra in okusna jedila (sestavljeno po raznih virih). Glasnik č. 1/2, s. 119.
[16] ILICH, I. (2004) Pomen in dediščina Slovenske kuharice Magdalene Pleiweis. In M. Pleiweis. Slovenska kuharica. Ljubljana: DZS.
[17] JERAJ, M. (2000) Slovenska ženska društva med obema vojnama (1918–1941). Arhivi XXIII, č. 2, s. 53.
[18] JERENEC, M. (2006) Kuharske bukve od 16. do konca 19. stoletja. Ptuj: Knjižnica Ivana Potrča.
[19] K. Č. (1907). Andrej Zamejic. Dom in svet, roč. 20, č. 2.
[20] KOUBA, M. (2016). "Böhmisches Köchbuch auch in deutscher Sprache herauszugeben…" Obrozenecké kuchařské knihy v kontextu česko-německé kulturní výměny. Knápek, P. (ed.) Interkulturalita v jazyce, literatuře a vzdělání, vol. 2. Pardubice: Univerzita Pardubice, s. 67.
[21] KOROTIN, I. (Ed.) (2016). BiografiA. Lexikon österreichisches Frauen. Band 2. Wien, Köln, Weimar: Böhlau Verlag.
[22] MAKAROVIČ, G. (1988) Prehrana v 19. stoletju na Slovenskem. Slovenski etnograf, s. 127.
[23] N. N. (1925) Šolske sestre v Mariboru. Slovenski gospodar, 18. února 1925, s. 2.
[24] STAREC, S. (2008) Ženski svet: ženske, meščanska kuhinja in gospodinjstvo. Slovensko meščanstvo. Celje: Mohorjeva založba.
[25] ŠELIH, A. et al. (2007) Pozabljena polovica: portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem. Ljubljana: Tuma, SAZU.
[26] ŠTUPCA, M. (1919). Gospodinjstvo. Dom in svet, roč. 32, č. 7/8, s. 237.
[27] ŽNIDARŠIČ Žagar, S. (2009) Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati… Podoba in pojavnost žensk na Slovenskem: Slovenke od sredine 19. stoletja do 2. svetovne vojne. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
[2] MAJDIČ, I. (1917) Nasveti za hišo in dom. Ljubljana: Katoliška bukvarna.
[3] PLEIWEIS, M. (1889) Slovenska kuharica ali Navod okusno kuhati navadna in imenitna jedila. Ljubljana: H. Ničman.
[4] REMEC, M. (2015) Varčna kuharica. Ljubljana: Družina.
[5] VODNIK, V. (1799) Kuharske bukve. Ljubljana: Kleinmayr, Andrej Gassler.
[6] VODNIK, V. (1834) Kuharske bukve. Ljubljana: Jožef Blasnik.
[7] VODNIK, V. (2011) Kuharske bukve. Celje: Celjska Mohorjeva družba.
[8] WERDERDUS, K. (2006) Kuharica v Prešernovem času. Ljubljana: Cankarjeva založba.
[9] ZAMEJIC, A. (1850) Nove kuharske bukve ali Nauk nar boljši in nar imenitniši jedila brez posebnih stroškov perpraviti. Ljubljana: Jožef Blaznik.
[10] Autor neuveden. (1912) Magdalene Pleiweisove Slovenska kuharica. Dom in svet, č. 1, s. 36.
[11] BOGATAJ, J. (2015) Poglej v Remčevo! In M. Remec. Varčna kuharica. Ljubjana: Družina.
[12] BOGATAJ, J. (2011) Prva kuharska knjiga v slovenščini, s. 7. In V. Vodnik. Kuharske bukve. Celje: Celjska Mohorjeva družba.
[13] ČELAKOVSKÝ, F. L. (1832) Krajinská literatura. Časopis českého museum, roč. VI., 1832, s. 443.
[14] GODINA – Golija, M. (2001) Pomen kuharskih knjig za etnološko raziskovanje prehrane. Traditiones, roč. 30, č. 1, s. 298.
[15] ILICH, I. (2013) Anton Turk: Spretna kuharica: Nova velika kuharska knjiga: 109 let staro navodilo, kako se kuhajo dobra in okusna jedila (sestavljeno po raznih virih). Glasnik č. 1/2, s. 119.
[16] ILICH, I. (2004) Pomen in dediščina Slovenske kuharice Magdalene Pleiweis. In M. Pleiweis. Slovenska kuharica. Ljubljana: DZS.
[17] JERAJ, M. (2000) Slovenska ženska društva med obema vojnama (1918–1941). Arhivi XXIII, č. 2, s. 53.
[18] JERENEC, M. (2006) Kuharske bukve od 16. do konca 19. stoletja. Ptuj: Knjižnica Ivana Potrča.
[19] K. Č. (1907). Andrej Zamejic. Dom in svet, roč. 20, č. 2.
[20] KOUBA, M. (2016). "Böhmisches Köchbuch auch in deutscher Sprache herauszugeben…" Obrozenecké kuchařské knihy v kontextu česko-německé kulturní výměny. Knápek, P. (ed.) Interkulturalita v jazyce, literatuře a vzdělání, vol. 2. Pardubice: Univerzita Pardubice, s. 67.
[21] KOROTIN, I. (Ed.) (2016). BiografiA. Lexikon österreichisches Frauen. Band 2. Wien, Köln, Weimar: Böhlau Verlag.
[22] MAKAROVIČ, G. (1988) Prehrana v 19. stoletju na Slovenskem. Slovenski etnograf, s. 127.
[23] N. N. (1925) Šolske sestre v Mariboru. Slovenski gospodar, 18. února 1925, s. 2.
[24] STAREC, S. (2008) Ženski svet: ženske, meščanska kuhinja in gospodinjstvo. Slovensko meščanstvo. Celje: Mohorjeva založba.
[25] ŠELIH, A. et al. (2007) Pozabljena polovica: portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem. Ljubljana: Tuma, SAZU.
[26] ŠTUPCA, M. (1919). Gospodinjstvo. Dom in svet, roč. 32, č. 7/8, s. 237.
[27] ŽNIDARŠIČ Žagar, S. (2009) Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati… Podoba in pojavnost žensk na Slovenskem: Slovenke od sredine 19. stoletja do 2. svetovne vojne. Ljubljana: Pedagoški inštitut.